Naša prijateljica Alenka Veber pripravlja to poletje v Babnem Polju vsako nedeljo popoldne uro odprtih vrat na obnovljeni Rihtarjevi domačiji in nato urico ali dve druženja. V goste povabi dobromisleče ljudi, ki jih srečuje v svojem pestrem življenju.  Ljudi,  ki znajo in vedo kaj pokazati in povedati in ki ne zahtevajo za to posebnega plačila.

Tako je poklicala tudi nas in povprašala, s čim bi lahko prišli predstavit naše kraje in naše društvo babnopoljcem. »Le s čim drugim, kot s prikazom izdelovanja nageljnov iz krep papirja! Saj jih delamo že od maja, naredile smo jih že preko 5000, menda bomo ja znale kaj pokazati!« smo si rekle in obljubile da pridemo. Šle smo še po gospo Marijo Dolgan v Košano, ki nas je v aprilu učila narediti prve nageljne, da nam je pomagala premagati začetno tremo. S seboj smo vzele malo pijače, pa hlebček sladkega kruha in košarico suhih fajfc ter češp. Za malico, za vsak slučaj, ker Babno Polje je daleč! Kar nekaj domačink je prišlo pogledat kaj se dogaja, da čudno oblečene tuje ženske hodijo po vasi. Po predstavitvi našega društva pa smo se med učenjem izdelovanja nageljnov prav hitro spoznale in se marsikaj pomenile. Čudna domača govorica enih in drugih ni bila prevelika ovira za ženske jezike. Vzdušje je popestril še mladi harmonikar Žan, ki ima mamo z Babnega Polja in ata s Prestranka. Kakšno naključje! Pa ne le da je dober harmonikar, tudi delanje nageljčkov mu gre dobro od rok.

Ko smo porabile ves papir, pojedle malico in zapele par pesmi, smo družno z domačinkami ugotovile, da smo skupaj preživeli en lep popoldan in da, kot je napisala v zahvali Alenka : »Tudi na tak način premikamo meje - med Primorsko in Notranjsko«.