Pa naj še kdo reče, da je številka 13 nesrečna. Vsaj za sobotno prireditev Turističnega društva Pudgura pod kozolcem tega ne bi mogli reči.Začelo se je sicer bolj klavrno, saj je v vročem zgodnjem popoldnevu prireditveni prostor bolj sameval kot ne. Tudi pridne kuharice domačih štrukljev so z zaskrbljenostjo ugotavljale, da je redke obiskovalce moč prešteti na prste. A se prireditelji niso dali. Predsednica Turističnega društva Pudgura Vida Požar, je vsem zaželela veliko dobrega počutja na prireditvi, nekaj prijaznih besed je spregovoril tudi postojnski župan Jernej Verbič. Nekaj podrobnosti o letošnji osrednji društveni prireditvi je razkril tudi “idejni oče” zamisli o predstavitvi predelave lanu Stane Vidmar. In ko se je “tučenja” lanu lotil še minister Zvonko Černač, je bil led nekako prebit.

Pokazalo pa se je tudi, da so imeli prav tisti med organizatorji, ki so odločno zatrjevali, da bodo obiskovalci prišli, ko bo popustila vročina. Prav zaradi vročine se je dogajanje upočasnilo in vse skupaj se je začelo z zamikom.

Morda bo koga začudilo, da so se Pudgurci tokrat lotili prikaza opravil z lanom. Izročilo v naših krajih namreč pravi,da so tudi v Pudguri kar na nekaj kmetijah sejali lan. To se je dogajalo še okoli leta 1960, potem pa sta moderen razvoj in “konfekcija” “porazila” pridelovanje lanu in izdelkov iz njega.

Vsega skupaj se je pravzaprav domislil naš Stane Vidmar. Navezal je stike s kraji in ljudmi, kjer so opravila z lanom in izdelovanjem lanenih oblačil ohranili do današnjih dni. Taki so se našli v belokranjskih Adlešičih-oziroma v Javnem zavodu “Krajinski park Kolpa”. Nekaj besed je ob predstavitvi prikaza “Od semena do platna” spregovoril tudi direktor Zavoda Boris Grabrijan. V nekaj besedah je opisal delo Zavoda, ki skrbi za 50 kilometrov levega brega naše znamenite reke Kolpe. Del te skrbi je tudi ohranjanje starih običajev, kot je denimo prav zgodba o lanu. Iz Adlešičev je prišlo kar nekaj ljudi in predstavitev pod kozolcem je prav dobro uspela.

Podobno lahko rečemo tudi za prikaz varnega dele z motorno žago, ter nekaj napotil za uspešnejše gospodarjenje z gozdovi. To so, tako kot na vsaki dosedanji prireditvi “Gozdar-kmet”, uspešno opravili strokovnjaki Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, ter tamkajšnjega Zavoda za gozdove.

Tačas, ko so se dogajale vse te predstavitve,  je popustila tudi vročina, “ženske iz Adlešičev” so zapele venček narodnih, ansambel “Biseri” je “zašpilal” in vzdušje na srečanju pod kozolcem pri Belskem je bilo vedno bolj prijetno. “Luštno” je bilo prav do zgodnjih jutranjih ur.

OD SEMENA DO PLATNA

 Morebiti ne bo odveč, če si preberete še zgodbo o lanu. Za to skrajšano pripoved smo uporabili zapisano o lanu iz lične brošure Razvojno informativnega centra Bela Krajina:

 »Čisto in zdravo laneno seme aprila posejemo in počakamo do junija. Takrat v dopoldanskem času lan odpre nežne modre cvetove. Ko julija dozori, ga “pukamo” - rujemo skupaj s koreninami in zvežemo v snopiče. Z bati poskrbimo, da čisto otolčemo seme in ga spravimo za prihodnjo setev. Snopiče lanu damo za tri dni v vodo, da oleseneli deli rastline odpadejo. Nato lan dobro osušimo, da je pripravljen za “tučenje”, trenje na trlici, na “grebenu” pa spretne ženske roke dobijo tanke ali debele lanene niti. Te je treba še spresti v pravo debelejšo ali tanjšo nit in jo namotati v klobčiče. Tako smo lan pripravili za tkanje platna na “krosnih statvah” in dobimo platno. Platno nato uporabimo za izdelavo oblačil, “rubov”/prtov/, “otiračev”/brisač/, pastirskih torb in raznih drugih modnih dodatkov.«

Fotografije s prireditve lahko pogledate v rubriki Foto album.