V soboto  6. Julija se je vas Predjama vrnila v čas, prestavljen nekaj desetletij nazaj. Pa ne v čas graščakov in njihovih podložnikov, temveč  v življenje in delo preprostega, kmečkega človeka, ki se je preživljal pretežno s kmetovanjem. Vas obdajajo precej strma in  težko dostopna pobočja  in vsa kmečka  opravila so bila zelo, zelo naporno in mukotrpno delo.

Podeželsko društvo  »Kašča«  je v sodelovanju s KS  Bukovje in člani našega TD  prikazala  »košnjo po starem«, na kar najbolj izviren način. Starejša in srednja generacija se še živo spominja časov, ko še ni bilo motornih kosilnic, traktorjev, nakladalk in ostalih sodobnih strojev  in se je vse delo opravljalo ročno. Po vasi se je razlegal glas brušenja kos, drdranje lesenih voz (lojtrnikov) , vse to pa je spremljal  vrisk koscev in pa tudi grabljic. Košnja je potekala  v času od  sredine junija tja do konca julija, to je v največji vročini. Zato so kosci že ob jutranjem svitu pričeli z delom, kmalu so se jim pridružile tudi grabljice, ki so pokošeno travo raztepale (premešale), da se je prej osušila.  Domačih rok, je bilo vedno premalo, zato so po navadi gospodarji najemali še druge delavce tako moške kot ženske.  Gospodinja in dekle , (to so bila dekleta ki so služila na večjih kmetijah in tudi bivala pri njih) , so poskrbele za malico le teh. Največkrat so bili to žganci zabeljeni z ocvirki, tudi pijača ni smela manjkati (še bolj važna kot hrana), saj se je delo opravljalo  v največji pripeki skozi cel dan. Pomagali so tudi otroci, predvsem so koscem  na travnik prinašali pijačo (jabolčnik ali pa kar vodo iz mrzlega studenca). 

Zvečer, čeprav utrujeni od napornega dela in vročine pa so se radi zbrali skupaj, da so se malo poveselili, zapeli in če je bila zraven še harmonika, so jih tudi zasrbele pete.  Zaključku dela so rekli likof.

Delo je bilo res naporno, vendar je potekalo sproščeno, kajti to je bil tudi čas za druženje, izmenjali so si  razne novice, predvsem ženske so si imele veliko za povedati.  Šilček domačega jih je spravil v še boljšo voljo.

Prav v soboto nam je bilo vreme naklonjeno, dan je bil sončen in vroč, kar je pripomoglo k dobremu razpoloženju vseh prisotnih. Program so popestrili še ostali nastopajoči, stare ljudske  plese so nam zaplesali člani Folklorne skupine Torbarji iz Postojne, plesna skupina RENEW, ki je del plesne šole ARTIFEX in tudi otroci  OŠ Bukovje so s svojim nastopom prispevali svoj del k izvedbi zabavnega programa. Naše spretne in izkušene gospodinje so poskrbele za pristno domačo hrano (jota s klobaso, ješprenj  ,golaž), manjkali pa niso niti štruklji, tako opevani prav v času košnje in še vrsto drobnega domačega peciva je bilo na pretek.  S koso se je pomeril tudi naš župan g. Jernej Verbič. Po delu sodeč bi ga kosci takoj  sprejeli medse. Grabljice so s svojim skečem spravljale v smeh prisotne (pogovor vaških opravljivk), bili smo tudi priča poroki , ki je potekala v gradu. Novoporočencema in ostalim svatom smo z lesenimi grabljami  pred vhodom v grad napravili čisto pravi špalir.  Prireditev je bila zanimiva tudi za turiste, saj so poleg gradu, Erazma Predjamskega in grajske gospode, videli tudi z resnično življenje   kmečkega človeka in njegovega boja za preživetje.

Največ zaslug za uspešno izvedeno prireditev pa ima predsednik društva Kašča Bernard  Lampe, ki je s  pomočjo svojih sokrajanov izvedel tudi napad s »katapultom« na grad Erazma Predjamskega.  Zvečer pa smo se najbolj vztrajni,  ob spremljavi  harmonike našega Braneta in prepevanju Roka, kateri je celotno prireditev tudi povezoval, na terasi tudi zavrteli.

Letos je bila ta  »košnja po starem«, že drugič  prikazana in upamo: saj v tretje gre rado, da se naslednje leto spet dobimo.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate TUKAJ in TUKAJ.