Četrti »Četrtkov večer« pod kozolcem pri Belskem je imel povsem zgodovinski pridih. Naša sovaščanka Andreja Penko, univerzitetna diplomirana arheologinja, v svojem podajanju niti slučajno ni bila dolgočasna. Le na trenutke se mi je zdelo, da je bila nekoliko preveč strokovna.
Pod kozolcem pri Belskem se nas je zbralo kar precej poslušalcev in zgornji del kozolca se je že izkazal kot dober prostor za takšna srečanja. Naša sovaščanka Andreja si je za pogovor izbrala temo: »Starodavne poti skozi Podguro«. V dobri uri smo se navzoči skozi zanimivo razlago in številne podobe ponovno zavedli, da naša Podgura skozi zgodovino ni bila »od boga pozabljena krajina«. Nasprotno, že od prazgodovinskih časov so se skozi »Postojnska vrata« »pretakala« razna ljudstva in vplivi, za kar so po besedah Andreje Penko, prvi pogoj bile ustrezne prometne poti. Eno od zanimivosti je poudarila Andreja, in povedala, da ko so nastale prve poti in pozneje prave ceste, so jih »prevzemali« tisti, ki so prišli pozneje, vse tja do današnjih dni. Najbolj viden razvoj so te starodavne ceste doživele v rimski dobi, ko je denimo na Hrušici občasno bivala cela rimska legija, ki je štela okrog 6000 mož. Znamenita »Postojnska vrata« so bila že v tisti dobi prepoznana kot izredno pomembna točka na cestni povezavi med Akvilejo in Emono. Prva od teh cestnih povezav pa je, po besedah Andreje Penko, bila »Jantarjeva cesta«. Pozneje je nastalo pravo omrežje cest, denimo cesta čez »Okro« (Razdrto) in kasneje cesta čez Hrušico. In ne nazadnje je tu tudi naša »Jamborna cesta« od Planine, mimo Strmce, skozi Studeno do Razdrtega.
Še ena zanimivost četrtega »Četrtkovega srečanja pod kozolcem« je tudi ta, da so se ga udeležili tudi predstavniki Turističnega društva Menišija, kateri želijo raziskati del »Jamborne ceste« od Rakitne do Planine, ki pa še ni označen. Kot je povedal predstavnik TD Menišija si želijo, da bi povezali vsa Turistična društva, ki deljujejo na celotnem poteku »Jamborne ceste«. Upajmo, da jim bo to čim prej uspelo.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate TUKAJ (klik).
