Tako provokativen je bil naslov zadnjega šestega četrtkovega večera v letu 2015 pod kozolcem pri Belskem. In to je še kako ustrezalo naši bloški znanki in spodbujevalki tamkajšnjega turističnega utripa Alenki Veber. Tako kot pri vseh dosedanjih četrtkovih večerih, je ob napovedani uri bilo videti, da ne bo nobenega poslušalstva. Nato pa- avto za avtom je parkiral pred kozolcem in zbralo se je kar lepo število tistih, ki jih je pogovor z Alenko Veber zanimal.

Njena razmišljanja o slovenskih muzejih so bila iskriva in tudi kritična. Bila je- kot je dejala- vesela, da je bila s člani Turističnega društva »Pudgura« v njihovi etnografski zbirki starih predmetov. Voditeljica 6.četrtkovega večera pod kozolcem je spomnila na ugotovitev, da so nam že od šolskih dni muzeje nekako »priskutili«. Mnogih muzejev se žal spomnimo kot dolgočasnih soban, ki se jih spomnimo le po tem, da so nas zaradi hoje po njih dodobra bolele noge.

No, skozi poldrugo uro smo na hitro spoznali – seveda s pomočjo diapozitivov- najpomembnejše svetovne muzeje in vse poglavitne takšne slovenske ustanove. Alenka Veber je pri tem spretno prepletala najzanimivejše muzejske bisere in njene iskrive ugotovitve. Presenetil je denimo podatek, da je najrazličnejših priznanih muzejev v Sloveniji vsaj 250. Pa še to ni povsem natančna številka, ker je še kar nekaj zasebnih zbirk in celo muzejev.

Velika težava naših muzejskih ustanov je nedvomno nekakšna »okostenelost«. V številnih primerih je opaziti, da se tisti, ki s temi ustanovami »upravljajo« ne razmišljajo dovolj o tem, kako svoje zbrano narodno bogastvo čim sodobnejše predstaviti in tržiti.

Pri tem je naša predavateljica« opozorila na izkušnje muzejev po svetu,kjer si prizadevajo, da bi pri »trženju« uporabili najsodobnejše pripomočke in prijeme, da bi »zaprašeni muzejski predmeti« zaživeli novo življenje.
Zagotovo smo vsi, ki smo se zbrali na zadnjem četrtkovem večeru pod kozolcem v letu 2015, dobili nekoliko drugačen vpogled v našo »muzejsko mrežo«. Predvsem pa smo si lahko odgovorili na provokativno zastavljen naslov četrtkovega večera. Slovenski muzeji niso ropotarnice , morali pa bi odločneje stopiti po poti sodobnega predstavljanja s trudom zbranega in vzdrževanega muzejskega gradiva.

Kot se spodobi za uspešen zaključek četrtkovih večerov, smo se člani Turističnega društva »Pudgura« in drugi udeleženci pod kozolcem zadržali in poklepetali ob dobrotah naših pridnih članic.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v rubriki Album fotografij.