Še dobro, da je naš kozolec »Toplar« pri Belskem kar prostoren. Sicer bi ob »Gobarski nedelji«bili kar v zagati kako spraviti pod streho tolikšno število obiskovalcev. Povsem očitno je predvsem dvoje: velik obisk nam priča o tem, da se je »Gobarska nedelja« v Pudguri res prijela. Naslednja ugotovitev: naši ljudje želijo izkoristiti vsako priložnost, da pridejo do čim več znanja o gobah.

 Na »Gobarski nedelji« pod kozolcem pri Belskem je veliko priložnosti prav za ogled gobarskega bogastva pudgurskih gozdov. In tu je že nekaj let tudi Anton Poler priznani gobarski strokovnjak, ki s preprosto razlago vedno pritegne številne obiskovalce. Na tokratnem pogovoru o gobah je predvsem poudaril: »Sam si želim, da ljudje čimprej pridejo do informacij o gobah. Tako bodo gobe nabirali z »glavo« in znanjem. To sta predpogoja, da čim bolj zmanjšamo težave in celo smrtne primere ob nabiranju in uživanju.«

Po mnenju Antona Polerja nikoli ni dovolj poudarjeno, da moramo gobe »jemati« predvsem kot začimbe – zato se jih ne gre »nažirati«.In temeljni gobarski zakon- nabirajte le tiste gobe, ki jih dobro poznate.

Na pogovoru pod našim kozolcem je gobarski strokovnjak opozoril navzoče, naj jih ne zagrabi »gobarska mrzlica«, da bi nabirali zvrhane košare gob in jih potem večino zavrgli. »Nikar ne brcajte gob, ki jih ne poznate. Omogočite, da jih naberejo tisti, ki jih morda poznajo«.

Nekaj ur je trajalo naše druženje na »Gobarski nedelji« v Pudguri. Ko smo srečali Vido Požarjevo-predsednico turističnega društva Pudgura- je bila videti zadovoljna. Kako tudi ne, ko pa je bila priča številnemu obisku. Pa tudi vsa »organizacijska mašinerija« je tekla brez večjih zatikanj. Naše kuharice so pripravile gobovo mineštro, gobe z jajci in za posladek še slivove cmoke. Ni jih bilo malo, ki so si omenjene dobrote obilno privoščili.

Jože Podboj iz Studenega je domačin in ni čudno, da smo ga srečali na »Gobarski nedelji«. »Glas ljudstva« nas je že prej seznanil, da je »Martincov Jože« uspešno opravil izpit iz poznavanja naših gob in je zdaj »gobji determinator-svetovalec«. Jožeta Podboja smo vprašali, kdaj se je zapisal gobarstvu. Takole je razložil: »Če se rodiš v kmečkem okolju, so prvi stiki z naravo zelo zgodnji. Od nekdaj me je zanimala narava in v njej vse po malem. Z ženo tudi veliko planinariva in tako ohranjava stik z naravo. Ogledala sva si veliko gobarskih razstav, opravila nekaj tečajev in poglobila svoje znanje. Zato sem se odločil, da se spoprimem s še enim izzivom, da naredim izpit iz poznavanja gob.

Kako se je pri vas stopnjevalo »gobarstvo«- »Gobe niso ne rastline in ne živali. Lahko bi rekli, da so nekje vmes. To je posebnost pri gobah in prav to me je prevzelo. Pri gobah doživiš take stvari, da te ponovno vleče v gozd k odkrivanju vedno novih in novih stvari o gobah.«

Kje nabirate gobe- Ha, ha – kdaj pa je še kak gobar »izdal« svoje lokacije. Malo heca- odgovor pa je tak: ko je dosti gob, so skoraj povsod, ko jih je manj, pa je že drugače.Takrat smo v prednosti poznavalci gob. Če poznaš veliko gob, jih ne glede na sezono vedno nekaj prineseš v košari.

»Ni dolgo tega, kar ste opravili izpit za determinatorja svetovalca. Kaj ta izraz pravzaprav pomeni- »Nisem več rosno mlad, vendar sem se želel pred državno mikološko komisijo prepričati ali poleg predpisov obvladam tudi poznavanje gob. Izpit je bil zelo zahteven, sam pa sem zbral 94 odstotkov možnih točk. Ko sem opravil izpit, sem šele spoznal, da »nič ne vem«. V Sloveniji raste okrog 3000 vrst gob in lahko si mislite, koliko časa rabite, da jih večino spoznate. Determinator svetovalec,pa je naziv, ki ti omogoča da organiziraš »gobarske delavnice » in »uradno« osveščaš ljudi o gobah.«

Kako gledate na sodobno slovensko gobarstvo- Raziskanih in opisanih je v Sloveniji okrog 3000 gob, ki so razvrščene v Seznam gliv Slovenije. Ta seznam se nenehno dopolnjuje. Problem pa je v spreminjanju latinskih imen in premikanju raznih rodov iz ene vrste v drugo.Zato morajo slovenski mikologi slediti tudi evropskim trendom.

Kakšni bi bili vaši napotki gobarjem- Ne obstajajo zastonj predpisi in napotki o gobah. Če se v gozdu obnašamo spoštljivo do vse narave in tudi gob, lahko omogočimo tudi drugim nabiralcem nekaj gob. Predvsem pa ne brcajmo in uničujmo neznanih gob- morda pa jih dko za vami le pozna in jih nabere. Pleten koš, očiščene gobe, manj kot 2 kg gob v košu, pa lahko prepreči tudi visoke kazni, ki so od 200 evrov navzgor.«

Kakšni so vaši vtisi z gobarske razstave pod kozolcem pri Belskem – »Potreba po ozaveščanju o gobah- predvsem o možnostih zamenjave užitnih gob s strupenimi- privabi vsako leto več ljudi na te razstave, kar je pohvalno. Le če si popolnoma prepričan v užitnost gobe, naj ta najde mesto na vašem jedilniku.«

Nekaj utrinkov lahko najdete na povezavah TUKAJ (klik) in TUKAJ (klik). Pa še link do prispevka Studia Proteus Postojna (od 36:30 dalje) KLIK.