LEPO  JE  BILO

Moja stara znanka se je od srca nasmejala, ko sem ji le s temi tremi besedami pojasnil celodnevno dogajanje pod kozolcem pri Belskem. Pa sem kar vztrajal pri tej svoji opredelitvi. Kako tudi ne, ko pa se je vse skupaj nekako »poklopilo«. Ves trud organizatorjev- članic in članov Turističnega društva »Pudgura«, je bil prvo avgustovsko soboto dodobra poplačan. Imeli smo kar lepo vreme, pod kozolcem nas tokrat ni zeblo. Bilo je kot vedno na prireditvi »Gozdar-kmet« - pestro.

Že zgodaj popoldne so nas vrli gozdarji iz Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni –kot vedno doslej- spomnili na osnovne »zapovedi« varne opreme in dela v gozdu. Letos je takšen nazoren prikaz še toliko bolj pomemben, ko pa imajo lastniki podgurskih gozdov toliko dela da »ven spravijo« ves polomljen les po velikem žledu. Ja – narava je bila neusmiljena- še najbolj prav na širšem postojnskem in pivškem koncu. In ne gre pozabiti na resno svarilo naših gozdarjev- po takšni naravni ujmi še zlasti grozijo lubadarji-podlubniki. Zato vsak dober gospodar dobro ve, da velja pohiteti s spravilom polomljenega drevja.

In naprej- osrednja točka letošnje že 14.-ste prireditve »Gozdar-kmet« je bila »vestirnga«. Za to lepo, predvsem vaško navado, so se skozi dolga leta uporabljala različna imena.

Tisti, ki so prvo letošnjo avgustovsko soboto prišli pod naš kozolec pri Belskem, so si lahko ogledali lep »kos«zgodovine tega značilnega običaja v naših krajih. Ne gre pozabiti, da se je »vestirnga« ali »štelnga«ali »nabor«najdlje ohranila prav na postojnskem, pivškem in ilirsko-bistriškem  koncu. Kako dolga je bila tradicija »vestirng« smo se lahko prepričali ob ogledovanju zanimivih fotografij iz zasebnih albumov »Podgurcev« in tudi razstavljenega slikovnega in pisnega gradiva postojnskega muzeja .

Vse skupaj se je začelo že davnega  1705. leta in končalo v prvih letih 21. stoletja. Povejmo kot je treba, brez vsestranske pomoči in uporabnih nasvetov Magde Peršič in Alenke Čuk iz postojnskega muzeja, naše 14-te prireditve »Gozdar-kmet«- naše »vestirnge« ne bi mogli izpeljati.

Dogajanje pod kozolcem Toplarjem si je prišlo ogledat veliko ljudi. Bilo je res pestro, zlasti, ko so se »opogumili« še mladi fantje in dekleta na »naborniškem vozu«. Zadonela je harmonika in pristna fantovska pesem, lepo pa je bilo videti tudi s suhimi rdeče belo-plavimi nageljni okrašen naborniški voz. Dobro obveščeni so vedeli povedati, da je bilo na vozu okrog 5000 rož. Rože so kar nekaj tednov izdelovale pridne članice Turističnega društva »Pudgura«.

Pravzaprav je na prireditvi potekalo kar nekaj dejavnosti hkrati. Ob veselem rajanju mladih nabornikov,so si obiskovalci lahko ogledali tudi nazoren prikaz priprave drv. Marsikatero kmetijo v Podguri je zaradi obilice dela doletelo, da so za kurjavo poskrbeli šele ob prvem snegu. Svoje čase so se ogrevali izključno z drvmi, sicer pa je bilo zelo v rabi tudi lesno oglje. Kaj je to v primerjavi s sodobno lesno maso, s sekanci in peleti?

Že iz doslej zapisanega lahko  povzamete, da je bilo n a 14. prireditvi »Gozdar-kmet » res zanimivo. Imeli smo še kmečko tržnico, kjer so prodajali domače pridelke in pristni »pudgurski« med, najmlajši pa so si pod kozolcem rekli: »Dejmo se jgrat ku enkrt«. Niso se dali motiti, ko so tekmovali v teku v žaklih, ko so lovili ravnotežje na lesenih hoduljah ali ko so vlekli  vrv.

Ves čas je bila na »štantu« pri naših ženskah dolga vrsta čakajočih na podgurske dobrote. Marsikomu so se še »pocedile sline« ob odličnih domačih žgancih z ocvirki ali golažem, tisti, bolj sladkosnedi, pa so si privoščili prave domače štruklje. Kmalu pa so udeležence na plesišče zvabili zvoki domačega, studenskega, že uveljavljenega, narodno zabavnega ansambla  Tik-tak.

In tik tak je minil tudi čas do žrebanja dobitkov na srečelovu.  Pri kar bogatih nagradah so se izkazali zlasti naši sponzorji. Kar zadeva ustrezno opremo sta izstopala podjetje Husquarna s svojimi najrazličnejšimi motornimi žagami in Krpan s svojim gozdarskim programom. Skratka, ob zabavi tudi marsikaj koristnega, če še enkrat omenimo »vestirngo«, tudi poučnega. Vse mlajše generacije fantov niso in ne bodo več mogle doživeti tega posebnega vzdušja in občutkov, saj je ta tradicija odšla v neizbežno pozabo z ukinitvijo splošne vojaške obveznosti in oblikovanjem profesionalne slovenske vojske. Po svoje škoda, a razvoju tudi na tem področju ni moč ubežati.

Ob dokaj lepem vremenu, se je pod našim kozolcem toplarjem zbralo veliko  udeležencev. To je bila tudi priložnost za pristno druženje in klepet s prijatelji in znanci. Dobršen del sobotnega dne je v družbi znancev in prijateljev preživel tudi postojnski župan Igor Marentič. Upravičeno domnevamo, da mu je bivanje med nami pomenilo prijetno sprostitev od vsakodnevnih županskih obveznosti.

Če sklenem, člani Turističnega društva Pudgura, predsednik Evgen Požar in vsi, ki so pomagali, so lahko zadovoljni . Ves vloženi trud ni bil zaman. Res lahko brez pretiravanja zapišemo: »Lepo je bilo«. Hvala vsem, ki so to omogočili- od sponzorjev do »zadnjega uda« sodelujočih članic in članov društva. Še vabilo- pridite na naše »četrtkove večere«, pridite na naslednjo prireditev »Jesen v Podguri« na gobarsko razstavo prvi vikend v oktobru. Do takrat pa se imejte lepo.

Utrinke iz prireditve si lahko ogledate v rubriki Foto album.